Rehabilitacija po kapi
Rehabilitacija po kapi
Število primerov možganske kapi se iz leta v leto povečuje, a se hkrati izboljšuje tudi znanje o nudenju nujne zdravniške pomoči. Boljša/hitrejša kot je prva pomoč, blažje so posledice, ki jih bolnik utrpi. Rehabilitacija po kapi se začne s strokovno bolnišnično oskrbo v intenzivnih enotah, nato pa nadaljuje v zdravilišču in doma. Ne glede na stopnjo prizadetosti pacientovih sposobnosti, je rehabilitacija po možganski kapi, v prvih 6 mesecih, ključna za uspešnost okrevanja.
Rehabilitacija po možganski kapi – od štarta, do končnega cilja
Rehabilitacija po kapi je ključnega pomena za povrnitev pacientove samostojnosti. Zavedati se je potrebno, da tako nenadna izguba motoričnih funkcij, povzroči tudi psihološke težave. Sprejemanje novega stanja in optimizem, sta izrednega pomena za napredek, a obenem verjetno tudi najtežji del celotnega procesa rehabilitacije.
Bolniki po možganski kapi se največkrat soočajo z okvarami motoričnih funkcij, motnjo govora in občutenja. To pomeni, da se jim življenje čez noč spremeni, nekoč samoumevne funkcije pa postanejo težko ali pa celo nedosegljiv cilj rehabilitacije.
Zelo pogosto se morajo pacienti po možganski kapi ponovno učiti hoditi, samostojno piti in jesti. Ker govorimo o zelo osnovnih življenjskih funkcijah, ki posamezniku nudijo osebno dostojanstvo, se je potrebno zavedati, da mora rehabilitacija po možganski kapi potekati, tako na fiziološki, kot na psihološki ravni.
Da bi bila rehabilitacija po kapi, kar najbolj uspešna, je za začetek smiselno poznati grobo ozadje celotnega dogajanja.
Kaj je možganska kap, zakaj nastane oz. kateri so največji dejavniki tveganja?
Poznamo več vrst možganske kapi, med katerimi sta najpogostejši ishematična in hemoragična možganska kap.
Ishematično možgansko kap največkrat povzroči krvni strdek. Ta v možganih zamaši eno od arterij in prekine dovod krvi in kisika v možgane, kar povzroči odmiranje dela možganov. Ishemična kap velja za najpogostejšo obliko možganske kapi – kar 80 do 85 % vseh pacientov, zato je preprečevanje nastanka krvnih strdkov še toliko pomembnejše.
Za razliko od ishematične, hemoragično vrsto možganske kapi največkrat povzročijo krvavitve v možganih. Vzrokov za pojav možganskih krvavitev je več, kot največji dejavnik tveganja pa velja visok krvni tlak, zaradi katerega nastajajo mikroanevrizme, ki spontano počijo.
Možganska kap ne izbira in prizadene lahko tudi mlade. A na pojav ogromno vpliva življenjski slog posameznika. Med največje dejavnike tveganja za nastanek možganske kapi so: bolezni srca, visok krvni tlak, povišan holesterol, dednost, povišan krvni sladkor, sladkorna bolezen, povišano strjevanje krvi, premalo gibanja, višja starost, debelost, kajenje in stres.
Do te točke smo pojasnili, kaj pravzaprav je možganska kap in čemu se je potrebno izogibati, da do nje ne pride. Kaj in kako pa ukrepati, če je vseeno prišlo do možganske kapi?
Kot smo pojasnili že takoj na začetku, je prva pomoč izrednega pomena in vpliva tudi na kasnejšo rehabilitacijo. V kolikor je prišlo do hujše možganske kapi, je najprej potrebno določiti pacientovo izhodišče. Nekje v prvem tednu po možganski kapi, je mogoče oceniti končno stopnjo prizadetosti in na podlagi tega osnovati cilje posameznikove rehabilitacije. Le ta, je odvisna od tega, kateri del možganov je utrpel poškodbo in katere funkcije so bile prizadete. V nekaterih primerih so možganske celice trajno poškodovane in je le vprašanje ali so možgani zmožni reorganizacije izgubljenih funkcij. Na drugi strani pa gre lahko le za začasno poškodbo možganskih celic, katere ob ustrezni stimulaciji (rehabilitaciji) lahko ponovno normalno delujejo.
Ker znanost še ne pozna načina, po katerem možgani nadomestijo nastalo škodo, je cilj rehabilitacije lahko le ocenjen. Prav zaradi tega, je z rehabilitacijo, potrebno vztrajati, vse dokler je opazen vsaj minimalen napredek (v večini več kot leto dni). Celotno okrevanje je dolgotrajen proces, zato izvedbo začetne rehabilitacije zaupajte zdravstvu ter strokovnjakom, nato pa poskrbite za ustrezno nadaljevanje.
Možganska kap rehabilitacija in pripomočki v Vita centru
Ker je kakovost rehabilitacije odvisna tudi od terapevtskih pripomočkov, je Vita center zagotovo pravi naslov. Pri nas boste našli vse od Airex blazin in ravnotežnih pripomočkov, do Gymnic terapevtskih žog z medicinsko-tehničnim certifikatom. Poleg terapevtskih pripomočkov odlične kakovosti, lahko v našem prodajnem programu najdete tudi izdelke lastne proizvodnje, ki bodo v pomoč tako pri rehabilitaciji, kot pri prilagajanju vsakodnevnega življenja po možganski kapi.
Možganska kap rehabilitacija po meri
Tudi ko je rehabilitacija po kapi zaključena, sta vadba in zdrav življenjski slog ključna za preprečitev ponovnega pojava. Ker največkrat zmanjka prav motivacije in prave usmeritve, vam svetujemo brezplačen posvet s kineziologom. Svetovali vam bomo pri izbiri ustreznih pripomočkov za vas, se posvetovali o možnostih vadbe – kot nadaljevanje rehabilitacije ali zgolj kot najboljši preventivi za ponoven pojav.
Nakup v spletni trgovini:
Gonilo za roke IN noge – osnovno
Kdo je kineziolog in kdaj se obrniti na njegovo strokovno pomoč?
Kineziološka obravnava v Vita centru Naklo
Kineziologija je veda o gibanju. Orodje s katerim upravlja kineziolog, je tako znanje s področja gibanja človekovega telesa in njegovih gibalnih sposobnosti. Kineziološka obravnava se prilagaja glede na posameznikove omejitve ter z različnimi vajami skuša odpraviti težavo in izboljšati telesno počutje.
“Kineziologi se ukvarjamo tako z zdravo populacijo ljudi, kot z ljudmi, ki potrebujejo prilagojen pristop k vadbi.”
Cena programa kineziološke obravnave, sestave individualnega programa je 150€.
V program je vključena sestava programa za vašo težavo, svetovanje za progresijo vadbe in 4x individualna terapevtska vadba, kjer se boste s pomočjo kineziologa naučili pravilnega izvajanja vaj.
Za vse dodatne informacije ter v kolikor se želite naročiti na posvet z kineziologom nam pišite na info@vitacenter.si ali izpolnite kontaktni OBRAZEC levo.
Vaše vprašanje, naš odgovor.
