V letu, ko praznujemo 35 let delovanja Zveze Sonček, mineva tudi 35 let razvoja, začetka izdelave, javne predstavitve in uporabe »Zupanovega stolčka« – stolčka za otroke z motnjami v razvoju in gibanju.

O tem smo se pogovarjali z Janezom Zupanom, »izumiteljem« stolčka za otroke s posebnimi potrebami, prvim in zdaj ponovnim direktorjem Vita centra v Naklem na Gorenjskem.

Kaj je bil motiv in potreba za razvoj stolčka, kako se je začelo?
Zupan: Moja žena Vida je bila v tistem času zaposlena v razvojnem oddelku vrtca v Kranju, kjer niso imeli dovolj pripomočkov za
otroke s posebnimi potrebami, še posebej ne za sedenje. Ravno takrat so pri Gorenjskem društvu za cerebralno paralizo ustanovili razvojno skupino, ki jo je vodil Dolfe Mrak, prvi predsednik društva ter tudi prvi predsednik Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije. Kasneje se je tudi razvojna skupina preselila k Zvezi društev. Žal je tudi kmalu zamrla, zato sem vse svoje kasnejše izdelke razvijal samostojno. Prisluhnil sem staršem in strokovnjakom kaj ti otroci potrebujejo za hitrejši razvoj. Ena od teh potreb je bil tudi prilagojen stolček, ki jim bo omogočal pravilno sedenje, se prilagajal individualnim potrebam otrok, s ciljem preprečevanja sekundarnih deformacij, ki nastajajo zaradi nepravilnega sedenja. Za te otroke je pri nas takrat obstajal zgolj Hassi stolček, uvožen iz Nemčije. Svoj stolček sem več kot eno leto razvijal v mizarski delavnici ter svoje zamisli sproti predstavljal in se posvetoval z omenjeno razvojno skupino.
Po poklicu sem sicer agronom, končal sem Srednjo kmetijsko šolo in Fakulteto za agronomijo. A v meni je očitno tlela inovatorska žilica, imel sem polno idej in jih imam še danes. Iskanje novih rešitev, prilagojenih potrebam otrok, mi še vedno predstavlja največji izziv.

Kdo so bili strokovnjaki, s katerimi ste sodelovali takrat na začetku?
Zupan: Neposredno sta v razvojni skupini sodelovala dr. Tatjana Dolenc Veličkovič, ortopedinja in prva vodja Razvojne ambulante v
Kranju in dr. Vladimir Bitenc. Kasneje, v procesu preizkušanja pa še dr. Fedor Pečak, dr. Hilda Veličkov, dr. Aleš Demšar, dr. Erika Dovnik Udovič, pa tudi neurofizioterapevti, delovni terapevti in drugi zaposleni v razvojnih oddelkih vrtcev.

Zakaj ravno les?
Zupan: Sem otrok narave, rad imam toplino in energijo lesa. In ravno nevidne energije narave so, po moje, za razvoj in rast otroka izjemnega pomena, še posebej ko gledamo te otroke kot celostna in zelo subtilna človeška bitja. Danes to še bolj razumem, ko se več
ukvarjam z duhovnostjo. Zato ta celostni pogled pri naši obravnavi otrok z motnjami v razvoju, gibanju in posebnimi potrebami, zelo
pogrešam.

Kdaj je bil torej začetek vašega delovanja?
Zupan: Za začetek našega delovanja lahko štejem leto 1980, ko sem se priključil že omenjeni razvojni skupini. A to je bil šele prvi korak. Po uspešnih preizkusih je bilo treba najti izdelovalca stolčka. Zaradi maloserijskega značaja takšne proizvodnje ga žal nismo našli, zato sem se vsega lotil kar sam. V letu 1983 je bil nato stolček izdelan, testiran in v okviru Zveze društev za cerebralno paralizo
Slovenije tudi predstavljen na sejmu »Vse za otroka« v Celju. Stolček je prejel Zlato zibko – nagrado za vrhunski izdelek. Takrat smo sami izdelali prvo serijo in stolček je šel prvič v konkretno uporabo v ustanove za otroke z razvojnimi motnjami na Igu, v Kamniku, Stari Gori, Vipavi,Črni na Koroškem, Kamni Gorici, Dornavi.

Kako je potekal razvoj do njegove dejanske uporabe v praksi?
Zupan: Pravi in nov izziv je bil začetek proizvodnje, saj je bilo treba inovativno izdelati številne šablone, po katerih smo lahko z nad rezkarji in različnimi noži naredili zahtevne oblike posameznih sestavnih delov, tako iz vezane plošče, kot masivnega lesa. Nastavljivost za potrebe posameznega otroka glede na vrsto motnje in starost so omogočili številni utori in izvrtine. Za prodajo v Sloveniji in tujini smo vzpostavili kontakt in sodelovanje z Zavodom RS za rehabilitacijo invalidov (ZRI).

Kdaj pa so ga priznali kot medicinsko-tehnični pripomoček?
Zupan: V sklopu širitve pravic otrok z motnjami v razvoju je bil stolček, poleg ostalih pripomočkov kot so valji, blazine, deske idr., v
letu 1992 vključen med medicinsko tehnične pripomočke in kot pravica vnešen v Pravilnik o obveznem zdravstvenem zavarovanju. Po
določilih Pravilnika so ga lahko takrat predpisovali zgolj na terciarni ravni do 15. leta otrokove starosti.

Zgolj do 15. leta in zgolj na terciarni ravni?
Zupan: Danes je v veljavi nov pravilnik, ki za predpisovanje stolčkov določa zgornjo mejo starosti 18 let in pravico izdajanja naročilnic
tudi za stolčke razširja na vodje razvojnih ambulant (RA). To je v veljavi že precej let, a ugotavljamo, da dobijo otroci po 15. letu starosti stolček le izjemoma – še v nobeni RA v Sloveniji pri njih vodenim in obravnavanim otrokom še niso predpisali nobenega stolčka. Po meni poznanih podatkih so se posamezni po izkusi končali z računalniškimi sistemi, ki v RA niso dovolili vnosa stolčka in dodatkov s šifro na kartico ZZZS.

Kateri so bili torej mejniki v razvoju vašega centra in izdelavi stolčkov?
Zupan: Prvi mejnik so bili serijsko izdelani stolčki OR- 21 za otroke od dveh do sedmih let v zeleni barvi, ki smo jo nato zamenjali s
prozornim lakom in s tem ohranili naravni videz topline lesa. Naslednji mejnik je bilo povezovanje z ZRI Soča in podpis sporazuma o
kooperaciji 18. 6. 1984 za letni plan 200 stolčkov OR-21 ter njihova predstavitev na sejmu REHA v Düsseldorfu na razstavnem prostoru firme Meyra. V naslednjih letih smo za njih izdelali in izvozili kar 500 stolčkov.
Ti so bili namreč izbrani za darilo nemške vlade ob združitvi obeh Nemčij družinam, ki so tak stolček potrebovale. To je bil izjemen napor, da smo v natančno treh mesecih izdelali toliko stolčkov, žal pa zaradi takratne inflacije nismo nič zaslužili. Tako za nas kot otroke in družine pa je bila velika prelomnica in sprememba uvrstitev stolčkov na seznam medicinsko-tehničnih pripomočkov in podpis pogodbe z ZZZS za proizvodnjo in dobavo stolčkov.

S tem pa tudi možnost nastavljivosti in izdelave stolčka po individualnih prilagoditvah in funkcionalni ustreznosti za posameznega otroka. Leta 2013 smo izdelali do takrat najzahtevnejše prilagoditve večjega stolčka OR25 za otroka z izjemnimi spazmi, ki je potreboval nove izvedbe posameznih dodatkov, s številnimi pasovi in oblazinjenimi deli. Čez štiri leta smo istemu otroku v starosti 18 let tak stolček še bistveno nadgradili in ga prilagodili njegovim potrebam. Zadnji mejnik v razvoju stolčkov pa je bilo leto 2015, ko sem se na osnovi potreb otrok, izraženih s strani zdravnikov in delovnih terapevtov na URI Soča, lotil prenove stolčkov z novimi, dodatnimi funkcijami dviga in nagiba celotnega stolčka, na novem podvozju in z novimi dodatki. Za večjo socializacijo sem jim oblikovno dodal motive živali, zajčka pri manjšem in kužka pri večjem stolčku – vse te poslikave so unikatni izdelki zaposlenih v Centru Korak v Kranju. Tako prenovljeni stolčki so bili isto leto predstavljeni na razstavi Mesto oblikovanja v Ljubljani, v okviru katere smo pripravili tudi okroglo mizo z naslovom »Pomen pravilnega sedenja pri razvoju gibalno oviranih otrok«. V oktobru lanskega leta pa smo stolčke predstavili na Mednarodnem kongresu otroške nevrologije v prostorih CD v Ljubljani.

Kaj je še danes osnovna prednost lesenega Zupanovega stolčka?
Zupan: Vesel sem lahko, da se je ta naziv med uporabniki tako zelo »prijel« in nemalokrat sem presenečen kako natančno definira naš stolček. Osnovni izvedbi stolčka izpred 35 let, ki je ostala oblikovno enaka, smo funkcionalno dodali podvozje na 5 ali 7 cm velikih gumijastih kolesih. To omogoča bistveno olajšanje rokovanja staršem, otroku pa večje možnosti premikov po stanovanju, še posebej prehod na balkon ali teraso in stik s svežim zrakom in naravo. Prav tako je velikega pomena dodana možnost nagiba nazaj in možnost dviga stolčkov na višine običajnih miz pri uporabnikih (predvsem pri manjšem stolu in v primeru hipotoničnosti otroka). Naš stolček je primeren tudi za najtežje ovirane, prilagodimo ga vsakemu posameznemu otroku glede na njegove specifične potrebe.

Omogočamo ga v več izvedbah, tudi t.i. multi stol za starejše (do 18. leta na Naročilnico ZZZS), ki ga lahko nato te osebe uporabljajo več let ali kasneje v odrasli dobi. Še vedno je velik del stolčka izdelan ročno, nekdanjo ročno izdelavo osnovnih delov je nadomestila CNC izdelava (računalniški izrez). Za mojo inovativno ustvarjalno žilico, izkušnje in sposobnosti iskanja rešitev v vsem tem času pa pogrešam več povratnih informacij tako od stroke kot od uporabnikov samih.

Koliko Zupanovih stolčkov je po Sloveniji in kdo so največji kupci?
Zupan: Priznam, da natančnih podatkov nimam. V 35 letih smo za Slovenijo izdelali in dali v uporabo preko 1000 stolčkov. Še vedno
so v največji meri uporabniki stolčkov posamezniki, ki jih kot pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja prejmejo na osnovi naročilnic in z odločbami ZZZS. za funkcionalno ustreznost.

Kako bi predstavili VITA center?
Zupan: Kot skoraj vsako družinsko podjetje smo tudi mi šli skozi različne faze organiziranosti, prostorskih in vsebinskih sprememb.
Od obrtne delavnice v lastni hiši, preko preimenovanja v VIJA-TERAPIJA d.o.o., od leta 2000 do danes pa smo Vita center d.o.o.. Tudi ta je v obdobju zadnjega leta in pol doživel kar precejšnje spremembe. Nekdanje, pretežno gibalno usmerjene storitvene dejavnosti, smo v lastni izvedbi prepustili najemnikom. Ti so ob lastni koncesijski fizioterapiji, s široko ponudbo dejavnosti na enem mestu, usmerjene k naravnemu načinu življenja in zdravljenja, prehrani, duhovni rasti in drugim alternativnim metodam samozdravljenja. Tako imamo danes bistveno manj zaposlenih kot pred leti. Osnovna poslovna usmeritev VITA centra pa je še vedno lastna proizvodnja in veleprodaja z zastopstvi za najkakovostnejše blazine Airex, žoge Gymnic in elastične pripomočke TheraBand.

Rdeča nit našega lastnega razvoja in izdelave so še vedno stolčki in kasneje dodana oprema in pripomočki za terapije ter rehabilitacije iz lesa kot so terapevtski valji, gibalne deske, klasične in nastavljive delovne klopi ter mize, terapevtske stopnice, terapevtske bradlje in različne klančine…

In kakšna je vaša vizija za prihodnje?
Zupan: Naši dolgoletni usmerjenosti v razvoj in lastno proizvodnjo opreme in pripomočkov za razvojno in gibalno ovirane osebe dodati najrazličnejše storitve, ki bodo tem osebam, predvsem pa otrokom, nudile različne terapevtske metode za njihov optimalni razvoj in bivanje.
Osebno bi rad kar čim prej ponovno zaživel status upokojenca in se tako bolj posvetil sebi, svoji povezanosti s Stvarstvom in Naravo ter seveda imel več časa za svojih 7 vnukov. Na to bo vplivalo več dejavnikov, smo pa na dobri poti, da kmalu v prihodnosti vodenje in nadaljnji razvoj centra prevzame hčerka Polona.

Jelka Bratec

Stolček kot medicinsko tehnični pripomoček (MP)

V preteklosti je bilo pri predpisovanju stolčkov kar nekaj nejasnosti – kdo je pristojen, do katerih dodatkov so otroci upravičeni ipd. Septembra 2017 so na Direkciji ZZZS dosegli dogovor, po katerem zdravniki lahko predpisujejo (povzetek šifranta):

• 0557 stolček za otroke z motorično prizadetostjo do 7. leta starosti
• 0558 stolček za otroke z motorično prizadetostjo od 7. do 18. leta starosti.

Dodatki s šiframi MP:

• 0541 Dodatek naslon za glavo
• 0542 Dodatek pas za telo
• 0545 Dodatek stranska opora za trup
• 0547 Dodatek mizica

Za zagotavljanje funkcionalne ustreznosti stolčka pa še naslednje dodatke (brez šifer MP):

• Dodatek pas za telo v obliki črke H • Dodatek stranska opora za medenico
• Dodatek abdukcijska zagozda • Dodatek abdukcijske hlačke
• Dodatek visoko hrbtišče • Podvozje za stolček
• Nastavek za dvig in nagib stola OR – 21 zajček • Nastavek za dvig stola
• Nastavek za nagib stola OR – 25 kuža • Širši oblazinjen pas za telo
• Dodatna fiksacija mize s trakovi • Oblazinjena miza z zgornje strani
• Oblazinjena miza z zgornje in spodnje strani • Pasovi za fiksacijo kolen
• Opora za roke ob hrbtišču

Večja kolesa na podvozju dobavitelj sicer zagotavlja, vendar jih v primeru potrebe in zahteve starši v celoti plačajo. Vsi ti dodatki so napisani na Testnem listu, na katerem terapevt označi določeno potrebnost ter posebnost, doda izmere otroka in to je sestavni del. Naročilnice za stolček, ki jo napiše pristojni zdravnik.
V primerih, ko so potrebe otroka specifične in obsežne, pa 259. člen Pravilnika določa, da se lahko predpiše Funkcionalno ustrezen stolček izven okvirov veljavnega pravilnika in ga na podlagi Odločbe v celoti krije ZZZS.

Dokumenti