Pripomočki za ravnotežje

 
 
Razvrsti produkte po:
 
 
PrviPrejšnji12345ZadnjiVsi

Pripomočki za ravnotežje

Najrazličnejši pripomočki za razvoj in krepitev ravnotežja. Pripomočki za ravnotežje so priporočljivi in zelo učinkoviti pri terapijah in rehabilitacijah po operacijah, za krepitev sklepov po poškodbah, za krepitev ravnotežja pri starejših kot tudi za razvoj ravnotežja pri otrocih. Pripomočki za ravnotežje so zelo praktični za trening propriocepcije. 

Kaj je propriocepcija in zakaj jo trenirati?
Propriocepcija je sposobnost organizma, da zavestno in podzavestno zaznava položaje delov lastnega telesa v prostoru (Vravnik, 2014). Je zmes ravnotežja, agilnosti in koordinacije. Trening propriocepcije je zato uporaben predvsem kot preventiva pred poškodbami (tako športnimi kot drugimi) in za izboljšanje učinkovitosti tehnike gibanja.

Propriocepcija je sposobnost ravnotežja, ki jo označujemo kot funkcionalno sposobnost telesa, da vzdržuje ravnotežni položaj, tako da nadzira položaj težišča opore glede na podporno površino. To sposobnost prav tako delimo na statično (sposobnost ohranjanja stabilnega položaja v prostoru) in dinamično (sposobnost ponovnega vzpostavljanja stabilnega položaja.

Sposobnost ravnotežja je temeljna za izvajanje večino športnih aktivnosti. V veliki večini športov se namreč pojavljajo položaji in gibanja, kjer je potrebno zavzeti in/ali zadržati nek položaj (enostaven primer je stoja na eni nogi pri udarcu žoge pri nogometu) in imeti dobro predstavo o položaju v prostoru (predvsem, ampak ne le v ekipnih športih).

Eden glavnih namenov tovrstnega treninga je preprečevanje poškodb. Boljšo kot ima posameznik sposobnost ravnotežja, manjša je možnost poškodb (npr. zvini gležnjev pri košarki). Za eno glavnih področij treninga ravnotežja za preprečevanje poškodb pa je prav trening gležnja (Han idr., 2015).

Trening ravnotežja in starejši
Martinez-Amat in sodelavci so v svoji raziskavi dokazali, da 12-tedenski program treningov ravnotežja pri starejših osebah (65 let in več) lahko izboljša različne rezultat v ravnotežni testih, kar pozitivno vpliva na držo in se izraža v zmanjšanju možnosti padca. Iz tega lahko sklepamo, da je tudi za starejše ta trening primeren, nujno pa je potrebno vaje izvajati postopno in poskrbeti za ustrezno varnost (med izvajanjem je zaradi utrujenosti lahko povečana nevarnost padcev).

Implementacija propriocepcije v treninge
Treningi ravnotežja se večinoma, predvsem pa z otroci in mladostniki ter starejšimi izvajajo v premajhni meri. Za otroke vaje (statičnega) ravnotežja niso zanimive, saj so lahko zelo dolgočasne, obenem pa zahtevajo popolno koncentracijo in so tako tudi mentalno zelo zahtevne. Velikih razlik pa ni tudi pri odraslih rekreativnih športnikih, saj so vaje (lahko) tudi časovno potratne, kar predstavlja veliko pomanjkljivost.

Kljub vsemu pa je, na pravi način, vključevanje treningov ravnotežja v proces treningov lahko zelo enostavno in zanimivo. Temu tipu treninga namreč ni treba v enem kosu posvetiti na primer celo uro časa, ampak je lahko učinkovit že, če se dosledno izvaja v ogrevanju ali ohlajanju po treningu. V ogrevanju ga lahko vključimo v dinamičnih oblikah (izmeničen doskok na eno nogo, lastovka, izpadni koraki, gosenice, ipd.), v ohlajanju pa v statičnih oblikah (stoja na eni nogi, vaje na ravnotežnih blazinah ali krožnikih, ipd.).

Čeprav lahko vaje ravnotežja izvajamo brez kakršnekoli opreme (za nekatere je lahko ustrezno težka vaja že lastovka, mogoče celo stoja na eni nogi), pa je včasih za popestritev primerna tudi izvedba treninga na različnih, temu namenjenih pripomočkih.